Moj vejpek
Imam t. i. vejp. Z okusom lubenice. 🍉
Iz radovednosti. Brez siceršnjega kadilskega ozadja in/ali predznanja. Čeprav se nekadilcem vejpanje močno odsvetuje. Zlasti med nekadilci in mladimi vejpanje, zaradi prisotnosti močno zasvojljivega nikotina, namreč menda predstavlja veliko tveganje za razvoj odvisnosti in kasnejši prehod na klasične cigarete. (Na to temo je na spletu moč najti precej prispevkov, pa tudi na sami embalaži vejpa se nahaja odsvetovalno opozorilo.)
Zvečer se je odšlo na klasično tekaško traso. Ista lokacija in enaka dolžina kot navadno. Občutek med tekom pa slabši.
To je bilo dovolj, da se je moja vejperska kariera začela in končala v enem dnevu. Zavedam se, da krivca najverjetneje ne gre iskati v teh par vdihih vejpa, temveč v zmanjšanem gibanju v preteklih tednih in s tem v zmanjšani kondiciji. (Sicer dejansko obstajajo študije, da ima lahko že enkratno vejpanje vpliv na zdravje.)
Zaključek? Ključno je najti zadevo B, ob odsotnosti katere je zaradi uporabe/izvajanja zadeve A intenziteta negativnih občutkov višja od intenzitete pozitivnih občutkov, izzvanih zaradi zadeve A.
Zdaj vejpek osamljeno počiva v mojem predalu.
Naj tale zapis obenem služi kot samosvarilo in samomotivacija, v primeru, da pozabim na siceršnje razloge in spet pomislim na "dimček". (Čeprav, si upam trditi, za to obstaja res minimalna verjetnost. Ampak najbrž vsi nekdanji odvisneži trdijo enako.)
Update: 7. 8. 2024
Vejpek počiva tam, kjer mu je mesto. Jaz sem na drugem koncu države.
Update: 19. 8. 2024
Vejpek še vedno nedotaknjen počiva. Jaz sem v njegovi neposredni bližini.