Nedojemljivo (na kratko o covidu)
Nedojemljivo.
Verjetno edina ustrezna beseda, ki približno opiše trenutno situacijo v zvezi s – še vedno še kako prisotno – pandemijo koronavirusa. Štiri možne reakcije na množico poleti leta 2024 obolelih ljudi in visoke vrednosti virusa v odpadnih vodah so naslednje: nekateri so presenečeni nad incidenco, a jih ne gane kaj dosti. Covida ni več, seveda. In podobne iluzije. Druga skupinica sicer ni presenečena, a se je že povsem sprijaznila s stanjem in začela verjeti v pravljice o neškodljivosti. Tretja skupina že ni več tako zelo navdušena, morda nad neskončnim prekuževanjem, so pa presenečeni, da covid še obstaja. Morda so morali na lastni koži dojeti, da še kako obstaja. Četrta skupina, žal, nikakor ni presenečena, niti se ne more sprijazniti. Vsakdo zase ve, v katero skupino spada. (Povzeto po objavi T. Ryana Gregoryja na X.)
Olimpijska pozitivnost
Trenutno v Parizu potekajo olimpijske igre. Prireditev, ki mi jo je bilo vedno zanimivo spremljati. Šport, povezovalni duh in podobno. Nastopajo ljudje, ki svoje celotno življenje namenijo nastopu na igrah, zato je še toliko bolj nedojemljivo, kako minimizersko se – tako športniki sami, ki sicer morda resda ne slovijo po višku inteligence, kot tudi, in to je tisto pravo presenečenje in začudenje, njihove ekipe, strokovni sodelavci, z organizatorjem prireditve na čelu – obnašajo do virusa, za katerega sploh ne vemo, kaj zares lahko povzroča na dolgi rok. Presenetljivo je, da se olimpijski športniki, ki za izboljšanje svoje zmogljivosti uporabljajo vse mogoče napredne tehnologije in znanost, ne izogibajo okužbam za vsako ceno. Okužbe povzročajo možne dolgotrajne posledice, gre za večorganski vnetni sindrom, ki vpliva na celo telo, vključno s kardiovaskularnim sistemom. Naravnost bizarno, celo smešno je, da se ti športniki izpostavljajo tveganju brez zaščite, še posebej, če okužba lahko povzroči resne posledice, kot so npr. krvni strdki, kap ali infarkt. Tudi majhen zaostanek, kot je za 0,02 sekunde zgrešena zlata medalja, je lahko posledica posledic okužbe. Seveda ni nujno, ne gre pa izključiti tudi tega. Povsem nerazumljivo je, da se vsi, vključno s športniki, njihovimi trenerji, Olimpijskim komitejem in ostalimi, ki naj bi sicer močno podpirali športnike, ne trudijo na vse pretege zmanjšati možnosti okužbe. Očitno je, da olimpijski komite ne daje prednosti njihovi varnosti, ki bi temeljila na preventivi. Filtriranje zraka? Neobstoječe. Maske? Stvar preteklosti. Zagotovo ni v olimpijskem duhu škodovati udeležencem. Tu velja omeniti še precej dobro nit na temo obvladovanja tveganj od nekoga, ki je (sicer prostovoljno) kot reševalec delal v organizaciji Olimpijskih iger. Nevednost je blagoslov. A za kakšno ceno?
Angleški drugouvrščeni plavalec seveda ni edini zboleli, kaj šele okuženi. X račun Prognostic Chats v tej niti zbira vse takšne primere, obstaja pa tudi od tega neodvisna spletna stran, kjer so prav tako zbrani dosedanji olimpijski pozitivčki. Koronski. Glede na bizarno neodgovorno obnašanje ameriškega plavalca, ki si, z namenom "krepitve imunosti proti okužbi z E. Coli", na stranišču ne umiva rok, verjetno ni tako nesmiselno pričakovati, da se bo, z ozirom na količino rokovanja in objemanja na igrah, pojavil še seznam za okužene s to bakterijo. Kar pestro, pa so se igre šele komaj dobro začele.
Viri in povezave do uporabnih informacij
Ker se v medijih, zlasti slovenskih (ne vem, kako je v tujih, neangleških; v angleških se tu in tam dejansko celo najde kakšen članek), omemba covida z zelo redkimi izjemami skoraj ne pojavlja več, velja na tem mestu izpostaviti nekaj X računov, vrednih sledenja. Večina njih je prisotna in aktivna v COVID Precaution Community, zanimive in uporabne informacije pa je moč najti tudi pod sledečimi ključniki: #WearAMask, #MaskUp, #CovidIsNotOver, #CovidIsntOver, #CovidIsAirborne, #StopLongCovid, #SaltingTheVibe, #YallMasking. O situaciji redno tvita tudi tern, čeprav z mestoma pretirano dramatičnimi objavami, kar, priznam, včasih od branja odvrne celo mene. So pa objave vsekakor informativne in omogočajo informiranje ter brskanje dalje. Obstaja tudi nekaj X seznamov, npr. Covid Experts, ki vsebujejo predvsem račune ekspertov z zdravstvenega področja. Omembe vredni sta tudi spletni mesti z viri in informacijami v zvezi s covidom: You Have To Live Your Life, World Health Network.
V slovenskem virtualnem prostoru žal nimamo takšne sreče. Na X-u se tu in tam oglasi kakšen osamelec, nekaj jih vztrajno poskuša širiti informacije, a nihče ne cilja primarno na slovensko publiko. Obstaja tudi Facebook skupina Covid -19/SARS CoV-2 /Brez teorij zarot, kjer se tudi da najti kaj uporabnega. Glede slovenskega medijskega prostora in splošnega sentimenta sicer res ni vredno izgubljati besed. Tudi v zelo redkih primerih, ko se – kaj se je zgodilo, da je sploh prišlo do tega?! – v javnosti pojavi kakšna covid omenjujoča objava, kot je npr. pred dnevi STA na svoji Facebook strani objavila prispevek o dolgem covidu (ki sicer niti približno ni dovolj informativen, a vsaj nekaj je), se pod njo, kot se lahko na lastne oči prepričate, zgrnejo, in za to nimam druge oznake, glupi komentarji. Glupega folka. Teoretikov zarot, zanikovalcev obstoja virusa. Ki, seveda, za vse krivijo zloglasno cepivo. Ki ne morejo dojeti, da se dve stvari vedno ne izključujeta medsebojno. Tu velja omeniti tudi povsem zgrešeno cepilno strategijo in obveščevalno kampanjo s strani uradnih organizacij ter držav ter praktično neobstoječo možnost prejetja odškodnine v primeru posledic po cepljenju (nedavni vir). Kot bi namenoma – in, da, se zavedam, da se s takšnimi trditvami nevarno bližam zarotniškim vodam, a druge, vsaj objektivno smiselne, razlage si pač ne morem domisliti – hoteli vzpostaviti kaotično stanje družbene razklanosti, v ljudeh vzbuditi občutek in željo po »uporništvu« in s tem kljubovanju vladam in njih odločitvam. Naj na tem mestu ponovno poudarim to, kar sem že pozimi. Glede na trenutno povečano število koronavirusnih okužb, ugotovitve v zvezi z dolgoročnimi posledicami in nerazumljivo nezastopanost tematike v medijih se znova zdi nadvse primeren trenutek za deljenje nedavne Analize učinkovitosti obvladovanja epidemije v Sloveniji. »Pomembno je razumeti, da ne obstajata le dva skrajna scenarija v smislu totalnega lockdowna ali popolne odprave/odsotnosti vseh ukrepov. /…/ Več pozornosti je potrebno dati ukrepom, ki so učinkoviti, ne da bi rigorozno posegali v družbo.« Zelo zanimivo in priporočljivo branje. Ki bo, morda, upam vsaj, dalo komu misliti. Da maska ne pomeni konca sveta in da ne obstajata dve skrajnosti. Zlasti tako imenovanim progresivcem, borcem za svobodo in dobrobit ljudi; vsem, ki zase menijo, da se na kakršenkoli način zavzemajo za pravico, dostopnost, vključujočnost (ah, ta zloglasna inkluzivnost, ki je v zadnjem času postala floskula, ne da bi se kdorkoli, ki tako vehementno opleta z njo, zares zavedal nje pomena) in podobno. Tako imenovanim levičarjem, ki, žal, ne razumejo, da je biti previden in se izogibati večerjam v zaprtih prostorih, investirati v kakovostne filtre zraka na delovnem mestu, vse z namenom zagotavljanja boljšega življenja delavcev, dejansko nekaj, k čemur naj bi stremeli. Da je vedno mogoče izbrati manj škodljivo alternativo, da še vedno lahko hodite na koncerte in večerje, da se nikakor ni treba odpovedati potovanjem. Le da za ceno vašega udobja ni treba ogrožati ostalih.
Zaključek
Država očitno ne bo za zaščito državljanov storila nič. Ni vlaganja v izobraževanje o dolgem covidu, ni obveščanja, ni niti testiranja. Zaenkrat, in močno se sprašujem, za kako dolgo še, obstajajo podatki o incidenci virusa v odpadnih vodah. Zdaj je verjetno dokončno trenutek, ko lahko dojameš, da si pravzaprav popolnoma prepuščen sebi in je tvoje zdravje tozadevno odvisno le od tvoje lastne informiranosti. Zelo me žalosti, da je prišlo tako daleč, ker ne verjamem v to, da se bodo ljudje dejansko poglabljali v iskanje informacij, če od tega nimajo nikakršne neposredne koristi in če živijo v prepričanju, da je vse skupaj »le gripica« (verjetno gripe nimaš večkrat letno?!), da je v palčkah grafen oksid in 5G čip, da, četudi mogoče kdo vseeno umre zaradi infarkta, ki je posledica covida, se to nikakor ne more zgoditi njim. Na Redditu se sicer pojavlja vedno več prvoosebnih obupanih izpovedi ljudi, ki so do trenutka, ko so se sami, po možnosti vsaj trikrat, okužili, podcenjevali nevarnost in resnost virusa in se posmehovali drugim, ki so nosili masko. Za takšne primerke nimam prav nikakršnega sočutja več in jim celo privoščim neugoden potek. Nesramno? Verjetno. Me to gane? Nikakor. Koliko primerov bruhanja na letalih, koliko primerov smrti zaradi strdkov in/ali odpovedi srca je potrebnih, da se bo kdo vsaj malo zganil? Koliko uslužbencev mora biti odsotnih z dela, koliko znanih osebnosti mora še zboleti, ali, še huje, umreti, da bo kdo pomislil na možno povezavo incidence okužb s covidom ter porasta drugih bolezni in presežnih smrti? Optimist v meni upa, da je odgovor na ta vprašanja naravno število. Pesimist se obupano zaveda, da je izgovor za zgornje situacije vse drugo kot covid – klimatske naprave, cepiva, praktično vse ostalo.
Kapital za ceno življenja.
Pomagajte si sami in Bog vam bo pomagal.
Oziroma, pomagaj si sam in … bodi sam svoj Bog.
Published: 30. 7. 2024
Updated: 31. 7. 2024