Pet let od pričetka pandemije
Te dni medije preplavljajo novice o peti obletnici prve potrjene okužbe z novim koronavirusom – tako v Sloveniji kot drugod po svetu.
V tovrstnih člankih, ki pogosto implicitno ali celo eksplicitno zavzemajo stališče, da virus danes ne predstavlja več resne grožnje, opazno manjka priznavanje obstoja dolgoročnih posledic, zlasti t. i. long covida. Ob branju tako dobiš občutek, da so avtorji in medijske hiše nestrpno čakali trenutek, ko bodo lahko začeli tekmovati v dramatiziranju takratnega obdobja, hkrati pa intenzivno minimalizirali ali celo zanikali trenutno, še vedno prisotno tveganje.
Naslovi, kot je Pet let pozneje, morda res učinkovito pritegnejo pozornost, vendar niso optimalni za resno in objektivno poročanje o temi, ki še vedno vpliva na številne ljudi. Pandemija ni le zgodovinsko poglavje – njene posledice so za mnoge, žal, še vedno vsakodnevna realnost.
V glavah množice se "časi, ko smo bili vsi zaprti doma", spreminjajo v (bolj ali manj zabavno) anekdoto, virus pa v nekakšno zgodovinsko dejstvo, ki naj ne bi več zahteval nikakršne pozornosti, saj da ni več nevaren. Oziroma niti več ne obstaja. O dolgotrajnih simptomih, invalidnosti in poslabšanju kakovosti življenja mnogih prebolevnikov se praviloma ne govori. Če pa že pridejo na vrsto, so omenjeni kot bežen dodatek na koncu članka – v smislu "nekateri še vedno poročajo o simptomih", kot da gre za eksotično izjemo in ne za nekaj, kar vpliva na milijone ljudi.
Zgodba o pandemiji danes, žal, ni več zdravstvena, ampak predvsem politična. Virusa se ne omenja, ker bi bil še vedno grožnja, ampak ker ponuja priročen okvir za uveljavljanje lastnih interesov.